O društvu

Organiziranost

Društvo vodita predsednik in poveljnik. Organi društva so upravni odbor, poveljstvo, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Svoje delo bodo v tej sestavi opravljalo do naslednjih volitev društva leta 2028.

Upravni odbor

Poveljstvo

Nadzorni odbor

Disciplinska komisija

Požarni okoliš

PGD Izlake pokriva teritorij Krajevne skupnosti Izlake in del Krajevne skupnosti Šentgotard v občini Zagorje ob Savi. KS Izlake se razprostira ob pobočjih potokov Orehovica, Medije, do njunega sotočja in do meje KS Kisovec-Loke. Meji še na KS Čemšenik, Šentgotard, Mlinše-Kolovrat, Senožeti-Tirna. KS Šentgotard pa leži na severozahodu občine, meji z občino Lukovica in Vransko ter KS Izlake in Čemšenik.

Zgodovina društva

Gasilsko društvo na Izlakah je bilo ustanovljeno sredi leta 1921. Ohranjeni zapisnik občnega zbora je zelo skromen. Razlog za ustanovitev gasilskega društva je najverjetneje rivalstvo med sosednjimi društvi. Izlaški gasilci so se lotili dela zelo podjetno. Konec leta so organizirali že prvo gasilsko veselico.

Januarja 1922 je imelo društvo svoj prvi občni zbor, kjer so govorili predvsem o dveh velikih projektih in sicer gradnji gasilskega doma ter nakupu brizgalne. Problem se je pojavil pri plačilu druge polovice cene brizgalne, zaradi inflacije. V tem času se gasilci udeležijo tudi prve medsosedske vaje. 19. avgusta 1923 je brizgalna le prišla na Izlake. Sledil je blagoslov z veselico.

Svojo brizgalno so lahko preskusili že drugi dan po prejemu, ker je na mlekarni izbruhnil požar. Leta 1926 so se spopadli z dvema večjima požaroma, septembra 1928 so gasili kozolec v Orehovici. Bilo pa je še več požarov na kozolcih ter hlevih.

Po večih ponudbah za prostor, kjer bi bil gasilski dom so zaprosili kmetijsko zadrugo za zemljišče za mlekarno, ki jim ga je odstopila. Gradnja je stekla hitro. Leta 1926 so stavbo postavili, naslednje leto pa so bila na vrsti zaključna dela. Otvoritev in blagoslov doma sta bila 14. avgusta 1927. Največja pridobitev je bila električna napeljava v domu v začetku tridesetih let.

Po letu dni so na občnem zboru sprejeli prva pravila prostovoljnega gasilskega društva Medija-Izlake. Društvo je imelo redne, častne, ustanovne ter podporne člane. Pravila so predpisovala tudi disciplino. Določene spremembe v organiziranosti je prinesel nov gasilski zakon leta 1933.

Gasilci so veliko pozornosti namenjali družabnemu življenju in kulturni dejavnosti, kar je pomenilo najbolj zanesljiv finančni vir. Med prireditvami so bile najbolj obiskane tradicionalne gasilske veselice. Izlete so ponavadi pripravljali na Florjanovo nedeljo v začetku maja, ki je bila glavni gasilski praznik. Društva so se ob obletnicah in pridobitvah medsebojno obiskovala.

Pred desetletnico društva so razmišljali predvsem o tem, da bi društvo razvilo prapor. Ob petnajstletnici se jim je zamisel uresničila. Prednja stran prapora je bila rdeča, na sredini pa je imel v krogu obrobljeno sliko svetega Florjana. Imel je več okraskov vključno z gasilskimi sekiricami na vogalih. Hrbtna stran je bila v barvah Jugoslovanske zastave.

O motorni brizgalni so začeli izlaški gasilci razmišljati v začetku tridesetih let. Za nakup so se dokončno odločili leta 1939. Motorno brizgalno je prevzelo društvo 30. oktobra 1939, za katero so porabili večino prihrankov.

V uspešen tok dela je leta 1941 treščila vojna. Med vojno je gasilsko društvo izgubilo 15 svojih članov. Zanje so v steno gasilskega doma vzidali tudi spominsko ploščo.

Kmalu po vojni so se gasilci ponovno organizirali. Začeli so z vajami, pomagali pri obnovi kraja in sodelovali v igrah. Kupili so nekaj osebne opreme. Prvi večji nakup teh let pa je bil gasilski voz. Leta 1952 je bil v ljubljani prvi gasilski kongres. Med udeleženci je bilo tudi 25 gasilcev iz Izlak.

Množično udeleževanje različnih manifestacij je bila ena izmed značilnosti petdesetih let. V letu 1957, na primer so bile kar tri večje prireditve. Ker so se na manifestacijah uporabljali tudi društveni prapori, so izlaški gasilci ugotovili, da se njihov predvojni prapor ne ujema z drugimi. Prapor so izdelali v Ljubljani s takratno značilno podobo. Razvitje prapora je bilo 18. julija 1954.

Po vojni so izlaški gasilci gasili več požarov. Največkrat so goreli kozolci in gospodarska poslopja, pomagali pa so tudi pri gašenju zahtevnejših požarov pri sosednjih društvih.

Gasilska dejavnost je bila pred vojno namenjena le odraslim moškim. Kmalu so razmišljali tudi o podmladku. V petdesetih letih so le ustanovili mladinsko desetino. Vrata društva pa so želeli odpreti tudi ženskam. Društvo je imelo v začetku petdesetih let več kot 20 članic. Poleg mladinske in ženske desetine je bil cilj gasilcev ustanoviti še desetine v bližnjih krajih ter Tovarni elektroporcelana na Izlakah.

Vlaganja v opremo so bila v prvih letih po vojni majhna. Leta 1953 so se odločili za nakup prikolice za motorno brizgalno. O avtomobilu še niso upali razmišljati, res pa je tudi, da so za posredovanja lahko uporabljali vozilo kmetijske zadruge Unimog. Motorna brizgalna je kot najpomembnejše orodje terjala tudi generalno popravilo.

Ker je stari dom postal premajhen, so o gradnji novega doma začeli razmišljati že kmalu po vojni. Dela so stekla leta 1954, vendar so imeli graditelji z izgradnjo veliko težav, saj jim je primanjkovalo tako finančnih, kot tudi materialnih sredstev. S pomočjo samoprispevkov občanov, ter raznih podjetij v občini so dela uspešno zaključili leta 1964. Po izgradnji doma so si gasilci z oddajanjem prostorov raznim društvom zagotovili nekaj lastnih sredstev in si s tem omogočili lažje delovanje.

V šestdesetih letih so se začeli gasilci intenzivno ukvarjati z željo, da bi imeli svoj avto, ki bi v primeru intervencije omogočil hiter prevoz motorne brizgalne in gasilcev. Okrog leta 1966 so kupili Volkswagnov kombi, ter prikolico za prevoz motorne brizgalke. Leta 1969, pa so z zbiralno akcijo uspeli zbrati blizu deset tisoč dinarjev kar je zadostovalo za polovico potrebne vsote, drugo polovico pa je pokrila občinska gasilska zveza. Še istega leta je društvo postalo bogatejša za novo motorno črpalko Rosenbauer.

Društvo je imelo leta 1960 že 154 članov, vendar so glavni problem predstavljali mladi, saj jim jih je močno primanjkovalo, tako da so si za glavni cilj zadali pridobivanje novih mladih članov. Društvo je pripravljalo redne vaje in se udeleževalo tekmovanj, kar je bistveno pripomoglo k hitremu večanju članov saj jih je bilo do leta 1963 že 231.

V tem desetletju je prišlo v društvu do večjih sprememb na področju organiziranosti. Konec leta 1975 so v društvu sprejeli nov statut, ki je prinesel spremembe na vseh področjih. Gasilci so poslej več pozornosti namenili požarni varnosti, posebno bogat je bil program tedna požare varnosti, ki se je konec sedemdesetih podaljšal v mesec požarne varnosti. Poleg dokončne ureditve doma in nove črpalke, je društvo postalo bogatejše za nov avtomobil. Za obveščanje gasilcev o požaru in drugih nesrečah je bilo nujno potrebno da se na dom namesti ustrezna sirena, problem so skupaj s civilno zaščito, ki jim je sireno tudi podarila, uspešno rešili.

Društvo je ob šestdesetletnici obstoja razvilo nov prapor. Jubilejna proslava je bila 17. maja 1981 v okviru praznovanja krajevnega praznika. Slovesnost se je začela s povorko od tovarne Elektroelement do gasilskega doma, v njej pa je sodelovalo veliko društev iz zagorske doline in zagorska godba na pihala. Društvo je bilo v tem obdobju pri pridobivanju novih članov res uspešno. Aprila leta 1980 so ustanovili žensko mladinsko desetino, ki je istega leta zmagala na občinskem tekmovanju. Sredi osemdesetih je imelo društvo že 56 aktivnih članov in deset pionirjev, ter preko 370 podpornih članov. Leta 1982 je občinski štab civilne zaščite sklenil, da ustanovi za svoje potrebe še eno gasilsko desetino in izlaški gasilci so še istega leta prevzeli nov avto UAZ in zatem tudi vso potrebno opremo.

Devetdeseta so se začela s pripravami na praznovanje društvene sedemdesetletnice. Tako kot ob prejšnjih obletnicah so pripravili povorko skozi Izlake in zbor sodelujočih pred gasilskim domom. Vabilu se je odzvalo 110 gasilcev iz skoraj vseh društev zagorske zveze ter iz Trojan. 4. avgusta 1995, ob občinskem prazniku, so izlaški gasilci prejeli nov avto, Volkswagen Transporter Syncro, sicer namenjen za prevoz potnikov, vendar je bil z dodelavo avtomobila dosežen operativni namen.

Društvo je ves čas skrbelo za redno vzdrževanje in posodabljanje gasilskega doma. Leta 2001 je bila v celoti zamenjana streha, skupaj z ostrešjem in kritino. Ob svoji osemdesetletnici, na proslavi 6. avgusta 2001, je društvo razvilo četrti prapor s simboli samostojne države. Pri tem velja poudariti, da se v društvu še vedno hranijo vsi gasilski prapori, tudi prvi izpred predvojnih časov. V naslednjih letih se je pomladilo vodstvo in začelo delo na ključnih področjih opremljanja in poudarka na strokovnosti in operativni opremljenosti gasilskega društva in njenih članov. V letu 2003 je začelo delovati društvo mladi gasilec (DMG) v sodelovanju z osnovno šolo Ivana Kavčiča Izlake z namenom pridobivanja mladih kadrov. Maja leta 2005 so Izlaški gasilci prevzeli novo gasilsko vozilo s taktično oznako GVV-1 na podvozju Iveco Daily. Uradni prevzem vozila je potekal 20. avgusta 2005. Prireditve se je udeležilo preko 100 uniformiranih gasilcev iz vse Zagorske občine (15 društev) in sosednjega društva iz občine Lukovica.

V letu 2010 je gasilski dom doživel večjo prenovo: ureditev večnamenskega prostora, menjava vseh oken in vrat ter preplesk fasade gasilskega doma. Avgusta leta 2011 je društvo praznovalo svojo devetdesetletnico obstoja. 17. avgusta 2013 so izlaški gasilci slavnostno prevzeli nov avto, namenjen prevozu potnikov, s taktično oznako GVM-1, Volkswagen Transporter.